Peritonitis pri psih: simptomi in zdravljenje

Peritonitis je vnetje peritoneuma, obloge, ki obdaja notranje organe trebušne votline. Kot pri vseh toplokrvnih živalih velja tudi peritonitis pri psih za resno in pogosto smrtno nevarno stanje.

Vzroki za peritonitis

Vnetje peritoneuma lahko povzroči agresivno delovanje naravnih bioloških elementov (kri, žolč, sečnina, želodčni sok). Ta pojav lahko opazimo pri pankreatitisu, ko trebušna slinavka izloča encime, ki uničujejo okoliško tkivo.

Peritonitis lahko povzroči perforacija organov, ki se nahajajo v trebušni votlini:

• želodec, črevesje, žolčnik in sečni mehur se lahko poškodujejo zaradi prometne nesreče, udarca ali padca z višine;
• črevesje je lahko perforirano zaradi fekalnih zastojev;
• Pri psicah lahko vnetje peritoneuma povzroči spontana ruptura gnojnih cist na jajčnikih ali ruptura maternice zaradi piometre (gnojne bolezni maternice).

Bakterijski, glivični ali virusni peritonitis pri psih se lahko razvije kot posledica širjenja okužbe iz drugega dela telesa.

To bolezen lahko povzročijo tudi kirurški zapleti: pooperativni abscesi, okužba kirurške rane (na primer med sterilizacijo psa) ali prodiranje okužbe v trebušno votlino med peritonealno dializo.

Oblike in faze peritonitisa

Faze razvoja peritonitisa lahko razdelimo na naslednje:

1. Začetno. Vnetje je lokalizirano, omejeno na določeno področje trebušne votline. Klinične manifestacije bolezni so minimalne.
2. Zmerno, progresivno. Vnetje se širi na sosednje organe in tkiva. Klinični znaki peritonitisa pri psih postanejo izraziti, z odpovedjo več organov in obilnim nastajanjem eksudata.
3. Huda, generalizirana. V tej fazi vnetje popolnoma zajame trebušno votlino, poslabša delovanje organov in povzroči sepso (zastrupitev krvi). To stanje je zelo resno in lahko predstavlja veliko tveganje za življenje psa.

Poznamo dve glavni obliki peritonitisa: primarni in sekundarni. Primarni peritonitis nastane zaradi širjenja bakterij iz notranjega vira okužbe ali zaradi vnosa dražilnih snovi iz organov (žolč, kri, gnoj) v trebušno votlino. Sekundarni peritonitis nastane zaradi vdora okužbe v trebušno votlino skozi perforacijo ali širjenja po krvi ali limfi.

Klinični znaki peritonitisa pri psih

Simptomi peritonitisa pri psih se lahko razlikujejo glede na vzrok in vrsto okužbe. Mednje lahko spadajo:

• Bolečine in občutljivost v trebuhu. Žival lahko čuti bolečino, ko se dotika trebuha ali ko poskuša ležati na boku.
• Povečan volumen trebuha: lahko je napihnjen in napet, kar kaže na prisotnost tekočine ali zraka v trebušni votlini.
• Šibkost. Pes je lahko videti letargičen in se hitro utrudi že z malo gibanja.
• Izguba apetita. Vaš ljubljenček lahko zavrne hrano ali poje veliko manj kot običajno.
• Prebavne težave. Opaža se pogosto bruhanje ali driska, oboje pogosto s krvjo.
• Povišana telesna temperatura, kar kaže na prisotnost vnetnega procesa v telesu.
• Težave z dihanjem in hiter pulz.
• Težave z uriniranjem ali spremembe barve ali vonja urina.

Diagnostika

Diagnoza peritonitisa pri psih temelji na anamnezi, kliničnih simptomih ter laboratorijskih in instrumentalnih raziskavah.

Fizični pregled

Vaš veterinar bo opravil fizični pregled vašega psa, vključno z digitalnim pregledom trebuha, da ugotovi, ali obstaja bolečina, znaki kopičenja tekočine ali druge nepravilnosti, in ocenil splošno stanje vašega psa.

Laboratorijske diagnostične metode

Popolna krvna slika in analiza urina lahko razkrijeta znake vnetja in okužbe pri vašem ljubljenčku, kot so povišano število belih krvničk ali visoke ravni C-reaktivnega proteina (CRP). Za oceno delovanja organov in prepoznavanje nepravilnosti, značilnih za peritonitis, se lahko opravi koagulacijski profil, da se oceni sposobnost strjevanja krvi vašega psa.

Instrumentalne diagnostične metode

Predpiše ga zdravnik in se lahko razlikuje:

• Ultrazvočni pregled. Uporablja se za odkrivanje sprememb v trebušnih organih in ugotavljanje prisotnosti proste tekočine v trebušni votlini.
• Računalniška tomografija, ki omogoča diagnosticiranje prisotnosti tumorjev in cističnih formacij v trebušni votlini, vključno s parazitskimi.
• Laparoskopija je invazivni postopek, pri katerem veterinar skozi majhen rez v pasji trebuh vstavi miniaturno endoskopsko kamero, povezano z monitorjem, da vizualno oceni stanje organov ali odvzame vzorec tkiva za biopsijo.
• Punkcija (prebadanje) trebušne votline za odvzem vzorca retroperitonealne tekočine; med bakteriološko analizo eksudata je mogoče preučiti sestavo ascitnih kopičenj, odkriti patološki mikroorganizem, ki je povzročil njihov nastanek, določiti njegovo vrsto in občutljivost na protimikrobna zdravila.
• Radiografija. Ta pregled omogoča oceno stanja trebušnih organov in odkrivanje znakov infiltracije.

Zdravljenje

Zdravljenje peritonitisa pri psih lahko vključuje naslednje metode:

• Protimikrobno zdravljenje. Pri infekcijskem peritonitisu se psu lahko predpiše kura antibiotikov, bodisi peroralno bodisi z injekcijo, za boj proti povzročitelju. Glede na občutljivost patogena, odkritega med testiranjem, lahko to vključuje amoksicilin, klavaceptin, enroksil, enroklosacin, ciklofloksacin, kobatan ali kombinirana zdravila trimetotopim/sulfanilamid in gentamicin (amoksicilin/gentamicin).
• Razglistenje. Če je vnetje peritoneuma posledica parazitskih črvov, je lahko potrebno zdravljenje z antihelmintiki.
• Uporaba analgetikov in protivnetnih zdravil. V veterinarski medicini se za lajšanje bolečin in vnetja pogosto uporabljajo karprofen, firokoksib, meloksikam ter nesteroidna protivnetna zdravila ibuprofen in naproksen.
• Infuzijska terapija je intravensko dajanje fiziološke raztopine elektrolitov v krvni obtok za obnovitev ravnovesja vode in soli ter vzdrževanje delovanja srčno-žilnega sistema.
• Splošne metode krepitve. Za krepitev imunosti vam bo veterinar zagotovo predpisal vitamine A, B, C, E in D ter imunomodulatorje, kot so Placestim, Immunal, Ribotan in Cycloferon.
• Kirurški poseg. Abdominalna operacija se izvaja v splošni anesteziji v bolnišničnem okolju. Potrebno je odstraniti in drenirati gnojne lezije, očistiti in sanirati trebušno votlino ter odpraviti vzrok peritonitisa (na primer resekcija organa, ki ga je popolnoma prizadel tumor ali perforacija).

Zdravljenje peritonitisa pri psih je lahko kompleksno in zahteva individualen pristop, odvisno od vsakega posameznega primera. Pomembno je, da se čim prej posvetujete z veterinarjem, da diagnosticirate in uspešno zdravite to stanje.

Preberi več:

• Moj pes ne je in je letargičen: zakaj in kaj storiti
• Pes slabo je, vendar je aktiven: vzroki in zdravljenje
• Napihnjenost pri psih: vzroki in zdravljenje